- Views 6589
- Likes
Prehrana v Psihiatrični bolnišnici Vojnik
Prehrana ima pomembno vlogo v samem procesu zdravljenja.
Za organizacijo prehrane skrbi strokovno usposobljeno osebje prehranske službe, ki je odgovorna za načrtovanje obrokov, nabavo in pripravo hrane v centralni kuhinji ter za razdelitev na posamezne oddelke. Bolnikom je zagotovljena pestra prehrana, ki je energetsko in hranilno uravnotežena ter sledi prehranskim priporočilom po DACH standardih in prehranskim smernicam za zdravo prehrano v bolnišnicah. Varnost in kakovost živil je zagotovljena v skladu z načeli HACCP sistema.
V bolnišnici izvajamo v glavnem klasični sistem razdeljevanja hrane, razen na najnovejšem oddelku D, kjer je uveden tabletni sistem. Prehranska služba v sodelovanju s strežnim osebjem poskrbi, da se hrana v kotličkih pripelje do čajnih kuhinj, od koder se potem razvozi na posamezne oddelke. Hrano na oddelkih razdeljujejo medicinske sestre, ki imajo neposredni stik z bolniki, pri določenih nudijo pomoč pri hranjenju ter ustrezno zdravstveno-vzgojno delo. Bolniki se prehranjujejo v jedilnicah, ki so obenem tudi dnevni prostori oddelkov. Na voljo imajo štiri do pet obrokov dnevno, odvisno od predpisane diete. V primeru posebnih potreb bolnika je v dogovoru z lečečim zdravnikom, glede na osebna, kulturološka ali verska prepričanja, možno prilagoditi hrano v okviru ponudbe kuhinje glede na bolnikovo zdravstveno stanje in v skladu z dietnimi načeli.
Bolnikom je na oddelkih ves čas na voljo nesladkan čaj in voda. Nudimo jim tudi kuhanje kave po zajtrku in kosilu (za kavo poskrbijo sami).
Ker se določenim bolnikom s psihičnimi motnjami poveča tudi apetit, jih vzpodbujamo, da vzdržujejo primerno telesno težo. Na posameznih oddelkih tako izvajamo program POT K DOBREMU POČUTJU, v okviru katerega organiziramo predavanja o vplivu prehrane in gibanja na zdravje.
V okviru delovne terapije se pripravlja kotiček za prehrano, kjer se bodo bolniki pod vodstvom delovne terapevtke lahko naučili določenih kuharskih veščin in preizkusili svoje spretnosti.
Prehranjevanje pomeni mnogo več kot le zadovoljevanje fizioloških potreb človeka, saj ima tudi sociološki in psihološki vidik. Tako skupaj z bolniki nekajkrat na leto pripravimo piknike, čajanke, peko peciva ob posebnih priložnostih in praznikih … S tem popestrimo življenje na oddelkih in bolnikom omogočimo zadovoljevanje potreb po samopotrjevanju, sproščanju in druženju.
Ker se zavedamo, da ustrezna prehrana v veliki meri vpliva na počutje in razpoloženje bolnikov, se trudimo, da bi zadostili njihovim potrebam, ob tem pa upoštevamo pobude, predloge in želje v okviru danih možnosti.